Domov

Vabilo v angleškem jeziku

Vabilo na Bučni pozdrav jeseni v angleškem jeziku

Za povečavo klikni na sliko.

ang-buc2014sl

»ZA NEKAJ TRENUTKOV JIH VRNIMO V ČAS NJIHOVE MLADOSTI«

Turistično društvo Šmartno ob Paki bo v sodelovanju s Turističnim društvom Polzela, z Društvom upokojencev Šmartno ob Paki, Občinama Šmartno ob Paki in Polzela, Domom za varstvo odraslih Velenje in Domom upokojencev Polzela izvedlo projekt

»ZA NEKAJ TRENUTKOV JIH VRNIMO V ČAS NJIHOVE MLADOSTI«

Za povečavo klikni na sliko.

zanekajtrenut

PREDSTAVITEV NA DNEVU HMELJARJEV

PREDSTAVITEV NA DNEVU HMELJARJEV

Turistično društvo se je na povabilo Turističnega društva Braslovče predstavilo, 10.8.2014, na 52. Dnevu hmeljarjev v Braslovčah. Predstavili smo se s projektom "Hmelj, nekoč zeleno zlato; Kaj pa danes ? "

P 20140810 141327

Fotogalerijo si oglejte tukaj.

Iz kotlov je dišalo

IZ KOTLOV JE DIŠALO PO SLOVENSKIH NARODNIH JEDEH

V nedeljo, 1. junija 2014, smo se ljubitelji kulinarike zbrali v Martinovi vasi. Iz naših kotlov je dišalo po slovenskih narodnih jedeh oziroma jedeh, ki so bile tradicionalno na jedilnikih naših babic.

 Za tradicionalne slovenske narodne jedi je značilno, da so bile preproste, z malo mesa, največkrat enolončnice. Mesne juhe in meso so bili redko na mizi in še to večinoma na mizi bogatejših. Juham podobne so obare (ajmoht), ki so še danes priljubljena jed. Zraven se običajno ponudijo žganci: ajdovi ali beli žganci. Meso je bilo na mizi le ob nedeljah in posebnih priložnostih, kot so svatba, botrina, sejem, žetev, trgatev, ipd. Pogosto so z mesom kuhali tudi druga živila: kašo, ješprenj, krompir, zelje, fižol. Od vrst mesa je bila na mizi največkrat svinjina, saj je prašič družino oskrbel s svežim in prekajenim mesom ter z maščobo. Od zelenjave pa so bili najbolj priljubljeni zelje, repa, fižol, krompir, kumare in buče. Kislo zelje je bilo praktično vsak dan na mizi. Mešali so ga s kašo, fižolom, krompirjem, zelo redki pa so dodali tudi suho meso. Omake in polivke so bile v slovenski kuhinji bolj skromne in redke jedi. Še največkrat je bila na mizi hrenova omaka, ki so jo ponudili različnim vrstam mesa, manjkala pa ni tudi vinska omaka (vinski zos). Zelo stare jedi so kaše. Najstarejša je prosena kaša. Druga po starosti je ječmenova kaša, v alpskem svetu in v osrednji Sloveniji pa je bila od srednjega veka dalje poznana ajdova kaša. Med zelo stare jedi spadajo tudi žganci (žganki). Najstarejši med njimi so ajdovi žganci, sledijo pa jim koruzni žganci.

 Pri pripravi jedilnika smo sledili lastnostim slovenske narodne kuhinje. Pripravili smo naslednje jedi: govejo juho z rezanci, kislo juho, kmečko enolončnico, svinjske želodčke v omaki, golaž s fižolom, pražen krompir, ajdove žgance, bele žgance, mlince, hrenovo omako, vinsko omako, kuhano govedino, svinjsko pečenko, zeleno in zeljno solato ter skutine štruklje v višnjevi omaki.

 Značilnost letošnje prireditve pa je tudi ta, da smo dobili goste, ljubitelje starodobnih vozil. Prijetnega vzdušja ni moglo pokvariti niti hladno in deževno vreme.

 Fotogalerijo si oglejte tukaj.

Dodatne informacije